No, vidite, v ta laz sem prišel tisto popoldne in legel sem v senco pod leskov in gledal na Brono, na Slajke, na Blegaš in na vse. Pa nisem ostal dolgo časa sam in svetemu sem dajal hvalo, da me ni pustil samega v tistem tožnem trenutku. V laz je prišla tudi Zalesnikova, da bi se nazobala sladkih češenj, katerih je bilo na vsaki veji v obilici.