Vidi se Blegaš in prav pred tabo čepi Sveti na svoji strmini ter straži dolgočasni Todraš, kjer vam živi, kar ve ves svet, toliko poštenih in izurjenih lovcev.
Oj, lepi kraji so to, in kdor odhaja iz njih, njemu je duša žalostna, najsi je otrok, najsi je starec. No, vidite, v ta laz sem prišel tisto popoldne in legel sem v senco pod leskov in gledal na Brono, na Slajke, na Blegaš in na vse.