Čim bliže sem prihajal koči domači, tem bolj mi je zastajala peta. In ko sem stal na onem hribčku ‒ gospod že ve, ker je tam mimo že često hodil s svetim obhajilom ‒ od koder se vidi v Zalesje kakor tudi v Podlesje, minila me je malone vsa zadovoljnost in rajši bi bil imel, da ga nisem prečevljal, Repnikovega. Pa sem v tistem trenutku pogledal proti Zalesju.