Ej, kaj bi govoril! Bodisi že, kakor hoče, lepi so časi, ko se mlademu človeku užge srce, da je hipoma vse v plamenu kakor slamnata streha, če vseka strela vanjo. Poguma, da bi bil z dekletom izpregovoril ‒ z besedo se pri ženski vse opravi ‒ tega poguma, seve, nisem imel in samo v cerkvi ‒ Bog mi odpusti greh! ‒ zamaknil sem se tu in tam v njen obraz, ko je takisto ponižno in pobožno sedela v klopi ter vestno poslušala, kako je gospod z oznanjal, da je ljubezen med žensko in moškim prepovedana, ker se iz nje napravita greh in pregreha.