Če le izpustiš pse v zeleno grmovje, zdajci se ti oglasé in, kakor bi trenil, že je divjad na nogah in gonja v najlepšem tiru, da se ti lovskoveselo širi srce. Tako se je tudi kanoniku Amandu širilo srce, ko je tisto jutro ležal na nosilnici pred Mrakovo hišo. Odpravljal se je na dolgo pot, ali skrbi mu ni povzročala.