Za njim je gledal izza Starega vrha železniški Ratitovec, za tem pa nebeški s snežnobelimi goličavami. Bolj na desno stran pa so zapirale obzorje sive Kamniške planine, in stari Grintovec, v katerega vznožju so tedaj že tudi peli petelini, stražil je nad njimi in tiščal svojo glavo visoko v oblake. Z gospodom sva sedela na mehkem mahu in srebala slab čaj, katerega nama je skuhal žalostni ob malem ognju.