Ko se umiri, zapove slugi, naj pokliče ranocelnika. Skoro nato vstopi droben, precèj telesnat možiček in se globoko pokloni pred bolnikovo posteljo. Niti ni čakal, da bi ga kdo nagovoril, kar sam je pričel govoriti in govoril je neprestano, tako da nikdo v sobi skoro ni mogel črhniti besedice.