In tudi jaz sem se ga usmilil ter vam, knežja milost, priporočil njegovega otroka, ki ga boste vzredili v slavo božjo.« Ko mu škof ni ničesar odgovoril, molčal je tudi Hohenburg nekaj časa, potem pa vzdihuje zopet pričel: »Ali še nekaj je tu, vaša milost, kar mi kri stiska iz srca. Bil je tu starejši brat in spravil sem ga na Nemško.