Nekaj časa so molčali vsi, potem pa so hiteli v vežo, na hodnik. Bila je resnica ‒ že so plavali po vodi, zdaj še počasi, ali bliže in bliže so prihajali k šumečemu strženu. Koča se je zavila enkrat, dvakrat naokrog, potem pa jo je potegnila razljučena struga k sebi in jadrno so pluli mimo koč, mimo cerkve iz vasi.