»Ali nisi pravil,, da prebiva tu nekovo luteransko prase pri polnem koritu?« je vprašal enooki, potem ko se je bil pomiril hrup, povzročen po petelinovem obglavljenju. »Nekak Čudež, dejal si?« Oglasil se je naš znanec Pešarjev: »Čudè mu pravijo, ne Čudež!