Nenavaden hrup je vzbudil radovednost v njem; obstal je na oglu, sukal glavico ter bistro pogledoval zdaj s tem, zdaj z onim očescem po železnih možeh. V edinem očesu se je zaiskrila radost surovemu vojščaku, lahno in brez zračnega šuma je povzdignil ostro orožje, katero se je potem žvižgaje zabliskalo ter s prečudno spretnostjo odbilo glavico radovedni živali. »Nekaj bo vendarle!« je tulil četi vodnik, brisaje meč ob zeleno rušo pri poti.