nova beseda iz Slovenije

Ivan Tavčar: Vita vitae meae, poved v sobesedilu:

Obrnil je pogled vstran na hribe; gorski vrhovi so se majali pred njim, a končno se pričeli odmikati ter se odmaknili v silno daljo. Dozdevalo se mu je, da je s svojim bremenom na širni planjavi, kjer ni bilo ne drevesa ne studenca, in neznosna žeja mu je tlela na pekočem jeziku. Obrnil je pogled proti jasnemu nebu; zvezda je mrgolela pri zvezdi, a končno se je pričela zvezda pri zvezdi više in više pomikati ter se izgubljati v neskončno višino.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA