Le-ta je hodil peš in razoglav ter vodil škofu konja za uzdo. Njegovo vedenje je povsem kazalo, kako visoko se čuti počaščenega, da sme svojeročno voditi konja, na katerem je sedel visoki cerkveni. »Vaša milost,« je izpregovoril ponižno, »pripravite se na slabo pot, in jako se bojim, da vas bode vsaka kost v telesu bolela, kadar smo dospeli do Visokega.«