Ta govorica ‒ božji Porodnici bodi potoženo! ‒ se je pozneje dobro izpolnila, kar bo vsakdo sprevidel iz tega mojega pisanja, h kateremu sem se odločil, ko sem bil kakor drevo v zimi brez listja in soka. pa le hvalim, ker mi je podelil še toliko moči, da mi ni odpadlo pero, dokler ni bilo zapisano, kako sem grešil, kako klical božjo jezo nase in kako sem delal premalo pokore zase in tudi za svojega očeta Khallana, ki ni živel ne pravično ne Bogu dopadljivo. 1664 Že otroška leta so mi bila v nadlego in težo življenja sem občutil na sebi kot breme, mučno in grenko. Kdo je bil moj oče?