Ta razgovor, kakor je bila njegova dolžnost, je vpeljal, ki je prišel z mano in ki si je bil obvil svoj klobuk s pisanim, kakor je bila takrat navada pri naših snubačih. »Čas bo,« ‒ s temi besedami se je obrnil hlapec k meni ‒ »čas bo, da se odpraviva! Dolga bo pot, in če bo dobro šlo, bova opolnoči doma.