Tudi devetnajstletna me časih preseneti s pogledom, ki skoraj ni dopuščen med najbližjimi sorodniki. Vse v meni pa hrepeni, da bi dal svoje telo oltarju in da bi opravljal sveto službo za duše onih, ki so se na Visoškem dvorcu pred mano s sveta ločili in ki še vedno iščejo božjega usmiljenja. Ko je vendar na svetu zame najlepša ženska moja dobra in ljuba mati in ko vendar nikjer in nikakor ne opazim razlike med mlado in staro žensko ‒ kako naj se dotaknem druge ženske, bodisi da bi bila to naša drobna?