Prej pa so jima odsekali še obe roki, da je bilo prav smešno gledati, kako sta kratke štoržiče, katere jima je bila pustila sekira, vzdigovala, da bi si brisala obraz.
Da, da, človeku je od hudiča vroče, če se mu primeri kaj takega v življenju!« Iz govorice ječarjeve se še spominjam na tole: »Ali v tej sobi bi jaz ne hotel spati, za vse gradove ne, kar jih ima freysinški škof, in tudi ne, če bi mi dali s sabo sodček blagoslovljene vode, da bi škropil z njo celo noč.