je celo dopoldne veliko trpela, trpela je muke, kakor si jih peklenšček hujših izmisliti ne more. Ni torej čudo, da jo je v tistem hipu, ko jo je jemal z odra, zapustila zadnja moč in da je v nezavesti omahnila v njegove roke. Ta se ni dolgo pomišljal: skočil je z njo na voz, sedel tik nje ter jo objel okrog pasa z močno roko, da ni mogla pasti s svojega sedeža.