Da mu sapa ni delala sitnosti, je pritrdil to pregrinjalko na štirih mestih z žeblji, katere je z majhnim kladivom zabijal v mizo. Takoj nato je z nekako ošabnostjo in samozavestjo vzel iz voziča meč, ki je bil gol, kot je gol meč v rokah sv., in ki se je ravno tako žaril, kot se žari meč tega arhangela; vzel ga je v svoje naročje, kakor vzame mati dojenčka v svoje naročje, značilno premeril množico ter spregovoril z zoprnim glasom: »Ta je že večkrat imel svojo južino in vselej je še ostala prazna skleda za njim! Ta moj otroče sne vse, kar se mu da!«