Tako me je presunila ta čast, da nisem vedel, kdaj in kako sem prišel na stol, Nato je pograbil celo prgišče belih smokvic ter jih stresel predme na mizo: »Jej!« In zopet je bila soba polna njegovega glasnega in zdravega smeha. Nerad sem jedel vpričo takega gospoda, pa sem moral, ali grižljaj mi ni hotel iz ust.