Ko je izginil, je pokazal Joannes Franciscus na stol pri mizi: »Sedi!« Tako me je presunila ta čast, da nisem vedel, kdaj in kako sem prišel na stol, Nato je pograbil celo prgišče belih smokvic ter jih stresel predme na mizo: »Jej!« In zopet je bila soba polna njegovega glasnega in zdravega smeha.