Ko sem se prebudil, sem ležal v hiši in z vodo so mi močili glavo. Dva dni in še več sem ležal v svoji postelji in sveta okrog sebe nisem poznal. Proti stropu sem bil obrnjen in pred mojo ubogo dušo je stala ‒ z milim obrazom pod rumenim vencem rumenih in dvoje očes je imela, iz katerih je sijala deviška nedolžnost.