Bila je še lepše dekle kakor prej, pa me ni prav nič ganila, ker sem takrat že mislil na, ki morda ni bila bolj od Wulffingove hčere, ki mi je pa bila namenjena. Pred hišo na Visokem smo imeli ozko klopco in na to sva sedla z, ki se je tisti dan odpravljala. »Pri nas,« je pričela tarnati, »pri nas je sam prepir in prav je, da ni doma, ker sta se z Othinrihom skoraj vsak dan stepla do krvi.«