Moja duša pa je bila odrešena od velikega bremena, ko Sv. in 1691 sem imel pod svojo streho mlado deklico in ko se je tako izpolnila želja, katero je izrekel oče ob smrtni uri. Če se ne motim ‒ v takih rečeh se v teh časih lahko dogodi pomota ‒ je bila tedaj stara morda sedemnajst let. Imeli smo jo za svojo in pri mizi je sedela tik mene, da bi družina ne mislila, da je tuja in samo posel pri hiši.