Zaiskrilo se mu je v očesu, ko me je po nemški plemenitaški navadi vprašal; »Kdo pa je on?« V meni se je prebudila ošabnost, ker bi ne pisal resnice, če bi zapisal, da nismo v dolini ošabni in visoki. Nestrpno je ponovil: »Še enkrat vprašam: kdo pa je on?«