Takrat je bil v turškem ujetništvu naš polkovnik Pisterecki, katerega so ravno v tistih dneh zamenjali z nekim turškim generalom. Temu je prišlo vse na uho, in komaj se je vrnil v našo trdnjavo, je vse naznanil njenemu zapovedniku, gospodu generalu, ki je takoj dal zapreti izdajalca von Finkensteina. Ta je vse priznal, padel na kolena in prosil za svoje življenje, jokajoč: ‚Kaj je vaši ekscelenci za malo pest krvi!’«