Za denar so bili tedaj hudi časi; zatorej je bil moj zaklad precej varen, ker ga nihče ni pričakoval pri meni. Tudi tedanji loški škof je živel v vednem pomanjkanju. Grajski glavar, grajski žitničar in še celo škofov lovski mojster ‒ vse, kar je služilo pri graščini, je vohalo od Loke do Vipave, kje bi se dobil človek, ki bi hotel gospodu škofu kaj posoditi.