V tebe, Visočan, imam zaupanje, ker vem, da v dolgem svojem življenju nisi nikoli nikomur ničesar ukradel.« Ne vem, kako je prišlo, da je zadnje besede govorila nekaj glasneje, ali na očeta so vidno vplivale, ker se je nemirno drgnil z roko po sivih laseh. Nejevoljno jo je zavrnil: »Kak vrag te je gonil po svetu?