»Kaj naj zapišem?« vprašam. »Zapiši,« je vzdihnila, »da predvsem pozdravljam malo, zapuščeno siroto, preljubo, zapiši, da jo pozdravljam čez hribe in doline in da sem ob svoji smrti mislila nanjo. Bog mi je priča, da v tem trenutku mislim bolj nanjo nego nase!