Ko smo odmolili, je prosila, da bi družina odstopila in da bi midva z očetom kratek čas ostala pri nji. Dejala je, da nama ima nekaj važnega povedati in da upa, da sem učen pisanja in da je njena misel, da bi nekaj njenih besed kazalo zapisati. Ko je družina odšla, je govorila stara Pasaverica nekako takole: »Veliko sem brodila po svetu in danes se bojim, da mi bo umreti daleč od doma.