Kadar pa je bila presitna (odpustite mi ta izraz, gospodje!), splazila sva se tam gor po zavitih stopnicah v stolp v tisto malo čumnato in vina sva si dala prinesti in pila sva in potopila v sladko to morje vse skrbi! Oj, to so bili časi!«
Leno se je naslonil v stol, gledal proti nebu in izpuščal oblake iz ust.