Saj se je po vsej srenji govorilo o njeni pobožnosti in o svetih njenih namerah. Ali barona ni bilo!
Ker je živela v zavesti, da mora kot prihodnja samostanka izruvati najmanjše koreninice pregrešne ošabnosti v svoji duši, in ker je imela tudi zavest, da dolguje hvaležnost njemu, ki ji je stregel v silni bolezni, odločila se je lepega dne, da gre na Strugo, pomirit se z baronom.