Kakor otroka jo je držal v svojih rokah; bledi njen obraz je slonel na prsih njegovih, in časih je čutil, kako je bilo njeno srce.
Povedati moramo, da baron tedaj brez strasti ni bil. Ko je namreč podil se med visokimi smrekami in ko je opazil, da ni nikjer živega duha, ustavil je hipoma konja, sklonil se k bledemu obrazku ter poljubil mrzlo njeno lice!