Sredi kolobarja, pod svečnikom, na tako imenovanem otoku, taborili so bolj ostareli gospodje, vdovci, zasebniki, kateri so se pri svojih visokih letih še vedno radi ogrevali o tistem ognju, ki nam ga v krvi užigajo nagi komolci mladih deklet. V tej družbi se je kazalo tudi nekoliko redov, a malo. Ob straneh, na mehkih sedežih so čepele matere z zadovoljnimi obrazi ter se s pogledi ozirale po svojih hčerkah, in ti pogledi so jasno oznanjevali: Kajne, to je dekle, moja hči!