In v resnici poprime za precejšen oklešček ter ga z velikim trudom trešči v polno vejo, da se zreli kostanj usuje od nje kakor dež.
»Oj, ko bi tole videl!« vzklikne druga, večja. »Zdaj bi pa rada vedela, kak je ta gospodar, ki je tako čez noč prišel na Višavo.« » ga je videl včeraj zvečer, ko je prišel.