Pod njim v strugi se vleče voda počasi in brez šumenja. Tu in tam se kažejo očem umazani, peščeni prodi in bele povodne lastovice se vzdigujejo z njih ter letajo okrog valov, topeče se zdaj skoraj v vodi, zdaj pa zopet pobliskavo kvišku švigajoče. Nad cesto po rebri se razprostirajo veličastni gozd, gozd samega kostanja, s starimi, iz zemlje molečimi koreninami.