Končavši svojo izpoved, dvignil sem pogled proti njej. V stolu se je bila nekoliko vzdignila, in prav prestrašen sem opazil, da je to trd, ošaben obraz in da na njem ni ničesar rahlega, mehkega in dobrotljivega. Vse to je bilo izginilo tisti hip z njenega obraza, in v sivih očeh, s katerimi je neprestano zrla vame, vzplamtel ji je žar sovraštva.