Vdano sem ji zrl v ljubeznivi obrazek. Že mi je silila odločilna beseda na jezik in že sem ji hotel govoriti o srčnih svojih upih, a zopet mi je zamrla ta beseda, ko je kneginja v teku govorice po stari svoji navadi naglaševala, da se je porodila v stari obitelji Palffyjevi in da ji je bil soprog Teanski! »Pri sveti Devici in Materi božji,« vprašala je rahločutno, »vam, gospod, morajo pač tudi prav počasi teči dneva trenutki, ko ste tako sami na Višavi?«