Čul sem divne sirene sladko petje in s svojim revnim čolničem plul proti smrtonosni, kjer se je moral na stotine koscev razdrobiti! Čul sem sirene sladko petje in zato nisem opazil nevarnosti, zato sem menil, da jadram po mirni svetli vršini, zato sem menil, da se mi že iz dalje prikazujejo cvetoči bregovi, kjer bom užival srečo, ki so jo bogovi ustvarili sami sebi! Ali zdaj je čolnič razbit in ta moj list je kakor ladja, ki se s polomljenimi jambori, raztrganimi jadri in brez krila, stežka na površju se držeč, povrača k pobrežju!