Morda se mi olajša srca težko breme, če se Ti izpovem kako je bilo! Povestnica minulega življenja mojega Ti je vsaj nekoliko znana. Moj poslednji list, ki sem Ti ga pisal še z Višave, bil je kakor ozaljšana in olišpana ladja, v vsem ponosu in z mnogobrojnimi jadri, zapuščajoč in nosoč s sabo tolpo veselega ljudstva, katero se je vdalo brezmejnim nadam na srečno potovanje po hudobnem vodovju.