Nosil se je, kakor bi bil med svojci, dasi je moral kmalu pripoznati, da je dejansko zvrševanje sive teorije od teorije samo bistveno različno. Prav kmalu je občutil, da loči visoka stena kroge, v katere je zdaj zašel, od krogov, v katerih je do zdaj živel, in da se ta stena preskočiti ne da z demokratičnimi frazami. Videč aristokrate, ki so med sabo živeli, kakor se je dalo sklepati, v vzorni ljubezni, in ki so v vedenju, v govorici brez najmanjše težave ogibali se vsega, kar bi tudi le iz dalje spominjalo na vsakdanjost, sodil je, da so to vzorni ljudje, da so to bitja, boljša od njega.