Poprej pa, ko je še živel, ogibal se ga je skoraj, in groza ga je vedno obhajala, če mu je gledal v obraz ter imel zavest, da je rodila oba ena mati. Lesovéj je bil sin svojega časa in niti trenutek se ni plašil pred hinavščino, s katero je omamil dobre moči v duši svoji. Razsrdil se je o smrti, da bi s tem srdom ojačil samega sebe ter laže spregovoril ločilno besedo nji, ki se ga je oklepala z gorečo prvo ljubeznijo.