»Meni ničesar ne očitaj,!« odgovori proseče, »da je po mojem, bilo bi vse drugače, vse drugače!« »Zdaj je dognano!« reče hči zamolklo, »in drugega mi ne ostaja nego pusto, obupno življenje. (to veste, da je moral umreti!) dejal je pri priliki, da mora človek časih živeti navzlic svojemu mrtvemu, umorjenemu srcu!