Gledal je v duhu milobni njen obraz, in zdelo se mu je, da mu niti najskritejša črta ni neznana na tem obrazu! Obšla ga je hipno sladka zavest, kakor da se je ravno ločil od nje; kakor da je še nedavno slonel ji na ljubečih prsih; kakor bi še občutil vroče poljube, ki mu jih je ‒ gotovo v solzah ‒ pritiskala na otroška usta; kakor bi bil še ravno koprnel pod pogledi, ki so mu časih nasproti žareli iz njenih oči! V vzorni krasoti je gledal v duhu svojo porodnico tisto noč in, kamorkoli je obračal oko, razpršila se je siva megla in mu razkrila milobno njeno lice.