Do tedaj je sedel tiho pri mizi, in na obrazu se mu je kazala velika notranja zadovoljnost, da je usoda privedla ravno v družbo. Od nekdaj ni rad gledal tega človeka na Nižavi in sovražil ga je, kar je pámetil svojih dni. »Pustite ga meni, prijatelj, pustite ga meni!« oglasil se je zamolklo.