Spodaj pri izhodu se je obrnil še enkrat za mano; jaz pa sem v tistem hipu pritisnila rdeči cvet na ustne in pri srcu mi je bilo tako bridko, da bi se bila najrajši zjokala. ‚ kontesa!’ dejal je še, potem pa mi je za vedno izginil iz pogleda. Moj Bog, bili smo še vsi otroci in gospod je imel morda komaj osemnajst let; ali nosil se je, kakor ste videli, resno in moško.