Sin je bil gospodarja na Nižavi; rdečih, cvetočih lic je bil in v našo družbo je prišel kakor list s pogorske trepetlike, če ga je sapa zanesla v gosposki, po francoski šegi ostrižen vrt! Gospod smo mu rekli in radi smo ga imeli, dasi nam ni bil vrstan po rodu. Ali sem vam že pravila, kako sva se poslovila z gospodom tisto zimo?«