Onadva sta nekaj časa molče jezdarila po gozdni poti: grofica naprej, pa nekoliko korakov zadaj. Priliko je imel opazovati vitko njeno telo, ki je z nepopisno gracioznostjo tičalo ter se gibalo v sedlu. Z gracioznostjo pa se je družil plemenitaški ponos, ki je svojstvo samo porojenim plemenitnikom.