Nerad je zapuščal prijetne svoje jasli in skoraj spehali so ga na plan pred hlevom, kjer ga je pes ob verigi sprejel z glasnim lajanjem. Melanholično je povesil glavo ter čakal, da bi ga vpregli v voz, v tezalnico! Ali danes mu je bila namenjena bolj gosposka usoda: čez trebuh so ga tesno s pasom prevezali in na hrbet mu potisnili staro, oguljeno sedlo, ki morda že ni rabilo pol stoletja!