SEDEMNAJSTO POGLAVJE Prosim te, tujka ljubezniva, vame ne vpiraj temnih oči, da se ljubezen nepremagljiva v mojem srcu ne obudi. Tisto jutro, ko je in škof zapustil Nižavo, bilo je tudi na višavskem dvorišču več življenja nego li navadne dni. Iz hleva sta bila hlapca izvlekla starega, koščenega konja, ki je do zdaj vlačil plug in brano po graščinskih njivah ali pa vozil butarice in hlode po gozdnih, blatnih potih.